Na otoku Pagu se skriva eden izmed najstarejših oljčnih nasadov na svetu, v katerem drevesa že več kot tisoč let uspevajo na dalmatinskem krasu in soncu.
Čeprav se je njihov namen z leti spreminjal, so bile oljke s svojimi plodovi skozi zgodovino močno prisotne v človeških življenjih. Danes so sveti gral kozmetične industrije in delikatesa kulinaričnega sveta, včasih pa se je dragoceno oljčno olje uporabljalo kot plačilno sredstvo. Na severu Paga, v majhnem Lunu, še vedno obstajajo drevesa, ki pričajo o teh starodavnih časih.
Tisočletje rasti
Naselje na severnem rtu Paga skriva majhen, eksotičen kotiček zemlje, kjer na 24 hektarjih raste 80.000 oljk. Med njimi raste kar 1500 dreves, starejših od tisoč let – gre za sorto oblica, cepljeno na podlagi divje oljke Olea oleaster. Ta izvorna mediteranska vrsta uspeva samo še na dveh lokacijah po svetu, v Grčiji in Izraelu, vendar pa Lun izstopa po neverjetnem številu tisočletnih oljk, zgoščenih na tako majhnem področju. Sprehod po oljčnem nasadu je nepredstavljiv brez obiska najstarejše ohranjene oljke, samozasajene pred več kot 1600 leti, ki še dandanes trdno stoji pred makadamsko potjo.
Tekoče zlato
Jeseni vestni Lunjani ročno pobirajo zrele plodove, iz katerih se prideluje vrhunsko oljčno olje. Čist, nežen okus lunskega olja razvaja brbončice že od rimskih časov, ko je bil cenjen v cesarskih krogih. Hrvaško olje je tudi danes svetovno znano po svoji prvorazredni kakovosti, v restavracijah kampa Šimuni pa imate priložnost, da pokusite to vrhunsko delikateso.
Divjo oljko na drugih krajih ogrožajo sečnja, požari in malomarnost človeške roke, vendar to ne drži za lunski oljčni nasad, ki je bil leta 1963 razglašen za edinstven botanični rezervat. V tej oazi miru oljke uspevajo v sobivanju z modrim morjem, dalmatinskim kamnom in lokalnimi prebivalci, ki tradicijo oljarstva gojijo iz davnih časov. Ta biser je samo eden izmed razlogov za obisk Paga, nastanitev v kampu Šimuni pa vam nudi idealno priložnost, da raziščete vse čare otoka.